Z deli v stanovanju najprej seznanite sosede

12.02.2019 / Robi Slana
Prenova rabljenega stanovanja v večstanovanjski hiši je nujna z vidika stanovalcev, a kdaj tudi zelo moteča za preostale stanovalce, zanjo kdaj potrebujemo soglasje, kdaj pa tudi mnenje upravnika bloka.

Povsem logično je, da vsako stanovanje kdaj potrebuje prenovo. Ali je treba zamenjati talne obloge, okna ne tesnijo, kot bi morala, ali smo se odločili za vgradnjo klimatske naprave, staro kuhinjo zamenjali z novo. Vse to zahteva gradbene posege, z njimi pa je povezan hrup, ki je lahko še posebej moteč za sosede. Še zlasti če živite v večstanovanjski hiši, torej v bloku z več stanovalci, se morate držati določenih pravil, da sosedov s prenovo stanovanja, pa naj gre za zamenjavo oken, vrat ali tal ali vgradnjo kakšnega sistema, ne bi pretirano vznemirjali oziroma hrup ne bi postal preveč moteč.

Česa se je pri prenovi treba držati?

Hrup in kršitve, ki so povezane s hrupom, opredeljuje in sankcionira veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru. Uporabimo ga vedno, ko nekdo moti javni mir tako, da povzroča prekomeren hrup. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb zakona o varstvu javnega reda in miru ima policija, pravijo pri stanovanjskem skladu. Po 8. členu zakona o varstvu javnega reda in miru je prepovedano na nedovoljen način med 22. in 6. uro motiti mir ali počitek ljudi s hrupom. Izjema so nujni interventni vzdrževalni posegi. Kdor na nedovoljen način moti mir, je lahko kaznovan z globo od 83 do 209 evrov. Po navedenem zakonu je torej sankcionirano povzročanje hrupa v času med 22. in 6. uro. Navedeni zakon ne daje posebnega statusa sobotam, nedeljam ali praznikom, zato tudi za te dneve velja enaka splošna ureditev kot za delovnike. Če bi torej vaši sosedi v navedenem terminu, torej med 22. uro in 6. uro, povzročali nedovoljen hrup, lahko o tem obvestite policijo in zahtevate izvedbo postopka o prekršku.

Nujen je posvet

Menjava dotrajanih oken sodi po besedah Alenke Petrović iz Stanovanjskega inženiringa med redna vzdrževalna dela. "Zanjo ne potrebujete soglasja sosedov, vendar pa svetujemo, da se etažni lastniki pred menjavo vendarle posvetujejo z upravnikom. Predvsem glede barve okenskih okvirjev, montaže rolet ali žaluzij, saj prav to povzroča največ preglavic v blokih," razloži sogovornica. "Uskladiti se je treba tudi pri zapiranju balkonov. Če nekdo želi iz balkona pridobiti bivalno površino, ki se bo ogrevala, je nujno potrebna uskladitev pri delitvi stroškov porabljene energije za ogrevanje prostorov. Če z zasteklitvijo balkona posegamo v konstrukcijo stavbe, je predhodno treba pridobiti več kot 75-odstotno soglasje drugih etažnih lastnikov. Zavedati se je treba, da z zapiranjem oziroma zasteklitvijo balkonov spreminjamo tudi videz bloka, ki ima določeno podobo, zato bi bilo v takšnem primeru treba pridobiti še soglasje arhitekta. Če gre na primer za določen poseg na stavbi, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, na primer zgradbe v središču Maribora so zaščitene kot urbanistični spomenik, bodisi gre za menjavo oken bodisi za vgradnjo klimatske naprave, je nujno pridobiti od zavoda za varstvo kulturne dediščine pogoje, pod katerimi lahko poseg izvedemo. Zgodi se, da dovoljenja za okna ni mogoče pridobiti ali pa se klima lahko montira samo na dvoriščni strani objekta."

Rušenje sten ni tako enostavno

Poseganje v prostor predstavlja tudi rušenje notranjih sten v stanovanju. Pogosto se dogaja, pravi Alenka Petrović, da nekdo kupi rabljeno stanovanje in ga ob prenovi želi povsem spremeniti, torej želi povečati določene prostore, se znebiti sten ... "Rušenje sten v večstanovanjskih stavbah pa ni tako enostavno, kot se nekaterim zdi, kajti še kako hitro se lahko pojavijo velike težave. Kadarkoli se na nas stanovalci obrnejo z vprašanjem o rušenju notranjih sten, jih najprej napotimo na statika. Ta jim pripravi vse potrebno za pravilno izvedbo in jim na koncu izda potrdilo, da je želeno rušenje sten tudi statično varno za celotno stavbo. Zavedati se je treba, da gre ob rušenju nosilnih sten za poseg v skupne dele stavbe in je za to treba pridobiti 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, hkrati pa tudi gradbeno dovoljenje." Petrovićeva še opozori, da podiranje nosilnih sten brez ustrezne statične presoje in strokovne izvedbe lahko ogrozi celotno stavbo in s tem bivanje stanovalcev v njej.

Ključna vloga upravnikov

Torej, kakršnihkoli del se lotijo stanovalci, morajo o tem najprej obvestiti upravnika oziroma ga prositi za mnenje. Upravniki bodo poskrbeli, da ne bo prišlo do težav in da posegi v zunanji videz objekta ne bodo preveč bodli v oči. Prav tako bodo stanovalcem v pomoč pri pridobivanju soglasij drugih stanovalcev oziroma dovoljenj. "Stanovalcem, ki se lotevajo kakršnekoli sanacije v stanovanju, polagamo na srce, da o tem z obvestilom, ki ga obesijo na oglasno desko, obvestijo druge stanovalce v zgradbi. V obvestilu naj bo navedeno, za kakšna dela gre, kdaj se bodo opravljala in kako dolgo bodo trajala. S tem se bodo izognili slabi volji, bivanje v stavbi pa bo za vse skupaj prijetnejše. Po končanih delih je treba skupne prostore počistiti, saj čiščenje po gradbenih delih ni vključeno v redno čiščenje objekta, ki ga opravlja čistilna služba," sklene Alenka Petrović.

Zaradi prekomerne škode tudi tožbe

Pri prenovi stanovanja in ustvarjanju hrupa je treba upoštevati tudi veljavno zakonodajo. Tako na primer stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik svojo nepremičnino uporabljati tako, da drugim ne povzroča prekomerne škode - tako imenovana prepovedana emisija. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali vzroke, ki povzročajo znatnejšo škodo, opozori pravna svetovalka Maja Gliha. In nadaljuje: "Določeno je še, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami. Če vaši sosedje ta določila kršijo, lahko zoper njih vložite tožbo, s katero zahtevate tako prenehanje trenutnega vznemirjanja kot prepoved nadaljnjega vznemirjanja.

Če je zaradi ravnanj sosedov nastala škoda, pa lahko z odškodninsko tožbo od njih zahtevate tudi povrnitev škode. To področje sicer ureja obligacijski zakonik, ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti." Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, še opozori Maja Gliha, da lastnik odškodninsko odgovarja, če svojo nepremičnino uporablja tako, da drugim povzroča prekomerno škodo: na primer prekomeren hrup. "Vendar je treba poudariti, da je hrup, ki se povzroča pri obnovi stanovanja, običajen hrup in ga torej ni mogoče šteti za prekomeren hrup. Za prekomerni hrup bi lahko šlo, če bi obnova trajala nerazumno dolgo in z nerazumno glasnimi napravami."

 

Vir: www.vecer.com

Avtor: Sanja Verovnik