Kadarkoli, razen "ob neprimernem času", pravi zakon. Neprimeren čas bi denimo bil, ko se hiša, ki je v solastnini, prenavlja. Solastnik se za določen čas lahko odpove pravici, da zahteva delitev, odpoved tej pravici za daljši čas pa je nična.
Optimalna možnost je, da se solastniki o delitvi in o načinu delitve sporazumejo. Če pa sporazum ni mogoč, se morajo za delitev obrniti na sodišče.
Sodišče o delitvi odloča v nepravdnem postopku, pod pogojem da med solastniki ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. V primeru spora sodišče solastnike napoti na pravdo.
Sodišče mora najprej preveriti, ali je stvar mogoče razdeliti v naravi, torej fizično. Če je mogoče, dobi vsak solastnik tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes. Praviloma bo šlo za del, ki ga je že prej uporabljal, predvsem pri nepremičninah.
Če gre za delitev zemljiške parcele, sodišče z delitvijo naredi več novih parcel, od katerih vsaka dobi svojo parcelno številko. Če gre za delitev večstanovanjske stavbe, sodišče, če je to mogoče, ustanovi etažno lastnino ter določi posamezne dele (stanovanja) ter skupne dele in naprave.
Če je to potrebno, sodišče tudi določi, da mora kateri od solastnikov, ki je v naravi dobil več kot ustreza njegovemu solastniškemu deležu, solastniku, ki je v naravi dobil manj od svojega deleža, plačati razliko v denarju.
V določenih primerih fizična delitev ni mogoča ali pa bi zaradi nje prišlo do bistvenega zmanjšanja vrednosti stvari. Primer: osebni avtomobil, enostanovanjska hiša, v kateri nikakor ni mogoče narediti dveh ali več stanovanj, majhna njiva, ki bi jo bilo treba deliti na 10 delov, ipd.
V takih primerih sodišče stvar proda in kupnino razdeli med solastnike skladno z njihovimi deleži.
V koliko želi eden od solastnikov celotno stvar zase, lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, pri čemer upošteva velikost deležev, dosedanji način uporabe stvari (npr. prebivanje v solastni nepremičnini) in potrebe solastnikov (npr. nemožnost zagotovitve prebivanja kje drugje).
Solastnik, ki na tak način pridobi celotno stvar, mora drugim solastnikom izplačati vrednost njihovih deležev najkasneje v treh mesecih, skupaj z obrestmi. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zastavno pravico (zastavna pravica).
