Pomurska regija je najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije, pa tudi edinstvena obmejna regija, saj meji na tri države: na severu na Avstrijo, na vzhodu na Madžarsko in na jugu na Hrvaško, kar ji zagotavlja posebno privlačno geostrateško lego. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere, predvsem za poljedelstvo.
Murska Sobota je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Število evidentiranih prodaj stanovanj v letu 2022 je bilo 141, stanovanjskih hiš pa 440. Srednja cena za stanovanje je znašala 1.140 €/ m2, za hišo pa 68.000€.
Od leta 2021 do 2022, so cene za stanovanja narasle za 21%, za hiše pa 6%.
Po obsegu velja za drugo največjo regijo v Sloveniji. Naravnogeografsko podobo regije tvorijo gričevja na severovzhodu, gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje (ob reki Dravi).
Maribor kot drugo največje mesto predstavlja tudi drugi največji trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji.
Maribor Center obsega mestno jedro z urbanim mestnim središčem ter prestižnimi lokacijami kot so Koroška vrata in Tomšičev drevored pod Piramido. Samostojne hiše so večinoma stare več kot sto let.
Center je najbolj zaželena stanovanjska lokacija v Mariboru, zato so tudi vrednosti nepremičnin tu najvišje.
Tabor, Nova vas je za Centrom druga najbolj zaželena stanovanjska lokacija, kar odražajo tudi vrednosti nepremičnin. Gre za spalno naselje Maribora, zgrajeno v času največjega razcveta mariborske industrije, predvsem za potrebe le-te ter potrebe vojske v letih od 1900 – 1990. Na severu območja prevladujejo starejši manjši bloki in vrstne hiše, proti jugu pa vedno novejše gradnje z velikimi stanovanjskimi bloki in le nekaj hišami.
Tezno, Pobrežje, Brezje, Zrkovci je spalno naselje, ki je bilo v prvi vrsti zgrajeno za bivanjske potrebe delavcev, ki so se zaposlovali v industrijski coni Tezno. Na območju prevladujejo stanovanja v večstanovanjskih stavbah, večina hiš je na obrobju. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh stanovanjskih enot, stanovanjske hiše pa 40 odstotkov. Standard gradnje stanovanjskih blokov je bil tu nekoliko nižji kot na Taboru, kar se odraža tudi v vrednosti nepremičnin. Ta se sicer zaradi lege območja ob avtocesti in glavni mariborski vpadnici, ki omogočata dobro prometno povezavo z Avstrijo, v zadnjem času povečuje.
Studenci, Limbuš, Pekre je območje pretežno enostanovanjskih hiš. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila to najbolj zaželena stanovanjska lokacija v Mariboru. Zaradi ekonomske zastarelosti in majhnih pripadajočih zemljišč se vrednost hiš na tem območju zmanjšuje. Po drugi strani pa je veliko povpraševanje po zazidljivih zemljiščih, ki so tu trenutno najdražja v Mariboru.
Košaki, Melje je območje, kjer so vrednosti nepremičnin na območju Maribora najnižje.
Stanovanjske hiše predstavljajo več kot polovico stanovanjskega fonda.
V Mariboru je bilo leta 2022 prodanih 1.153 stanovanj, 235 hiš in 163 zemljišč. Povprečna cena stanovanja je znašala 2.020 €/m2, za hišo pa 174.000 €. Na območju Maribora v zadnjih letih poteka nekaj večjih stanovanjskih projektov, ki se v glavnem zaključujejo. Nova stanovanja in hiše se dobro prodajajo in večina stanovanjskih enot, ki so še v gradnji, je že rezerviranih.
V južni okolici Maribora pa je bilo v letu 2022 prodanih 261 stanovanj in 417 hiš. Srednja tržna cena za stanovanje je znašala 1.540 €/m2, za hišo pa 130.000 €.
V letu lanskem letu je srednja cena stanovanjske hiše v Mariboru znašala 222 tisoč evrov. Srednja letnica zgraditve prodanih hiš je bila 1968, srednja velikost hiše 173 kvadratnih metrov, srednja površina pripadajočega zemljišča pa 550 kvadratnih metrov. Tako kot v preteklih letih, so se tudi lani najdražje hiše prodajale na območju Maribor Center, kjer je srednja cena hiše znašala 390 tisoč evrov, prodajale pa so se tudi največje in najstarejše hiše. Tu je bila evidentirana tudi najdražja prodaja. Za 930 tisoč evrov je bila prodana modernejša, leta 2009 zgrajena hiša, s površino 290 kvadratnih metrov in okoli 300 kvadratnimi metri zemljišča.
Koroška regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina.
Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem, status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji.
Število prodanih stanovanj v letu 2022 je bilo 288, hiš pa 217. Srednja tržna cena za stanovanje je znašala 1.360 €/m2, za hišo pa 139.000€.
Od leta 2021 do 2022, so zabeležili 17% dvig cen stanovanj in 16% dvig cen hiš.
Savinjska regija ima izjemno strateško lego. Umeščena je v središče Slovenije, skoznjo potekajo pomembne mednarodne cestne in železniške povezave. Nekdanja dežela grofov Celjskih je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, Spodnjo Savinjsko dolino, Kozjansko gričevje, Zgornjo Dravinjsko dolino ter Velenjsko kotlino.
Občina Celje je bila tudi najgosteje naseljena občina v savinjski regiji.
»Celje Center« obsega staro mestno jedro Celja, kjer je večina stavb večstanovanjskih, stavbe pa so bile zgrajene tudi pred sto in več leti. Enodružinskih hiš tu ni. Stavbe so strnjene, brez dvorišč ali samo z atrijem na notranji strani stavbe. Veliko je poslovnih in upravnih stavb.
V letu 2022 je bilo v Savinjski regiji prodanih 191 stanovanj in 158 hiš. Srednja cena na m2 stanovanja je znašala 1.970 €, za hišo pa 138.000 €.
Cene za stanovanja v letu 2022 so zrasle v primerjavi z letom poprej za 18%, za hiše pa le za 1%.
Zasavska regija leži v osrčju Slovenije, ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje "zasavski Triglav" – Kum.
Je najbolj rudarska regija v Sloveniji, gospodarski razcvet je pred več kot dvesto petdeset leti doživela ravno na temeljih črnega zlata – premoga, ki je narekoval tudi razvoj ostalih industrijskih panog. Zasavska regija ponuja tudi obilo priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Pohodništvo v krajinskih parkih v zasavskem hribovju, turno kolesarske poti, spusti po reki Savi, rudarski muzeji in tehniška dediščina so le nekatere izmed njih.
Največja občina je Litija, ki obsega skoraj polovico površine regije. Občina z največ prebivalcev je občina Zagorje ob Savi, najgosteje naseljena pa je občina Trbovlje.
V letu 2022 je bilo v Zasavju prodanih 235 stanovanj in 131 hiš. Srednja vrednost stanovanja je znašala 1.380 €/m2, hiše pa 93.000€.
Od leta 2015 do 2022 so se cene za stanovanja dvignile za 99%, za hiše pa 44%. V primerjavi od leta 2021 do 2022 pa so cene narasle za 31% za stanovanja in 7% za hiše.
Posavska regija je zadnja leta vse bolj prepoznavna in spada med manjše slovenske regije, ki ji po mnenju domačinov daje svojevrstno prikupnost. Slabih tisoč kvadratni metrov v jugovzhodnem delu Slovenije je redko poseljenih, tempo življenja in razvoj pa narekujejo reke Sava, Krka in Sotla.
Šest mestnih središč, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli, so gospodarsko živahna in kulturno zanimiva urbana središča. Gre za regijo z izjemnim geostrateškim potencialom, saj je obmejna regija, prometno dobro razvita ter naravno in gospodarsko povezana. Skozi regijo Posavje poteka avtocesta Ljubljana – Zagreb in ob njej je vojaško- civilno letališče Cerklje ob Krki. Energetski bazen z nuklearno elektrarno v Krškem, termoelektrarno v Brestanici in verigo hidroelektrarn na spodnji Savi zadosti kar 38% celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji.
V Posavju je nekaj manj znanih, a izjemno pomembnih kulturnih spomenikov, srednjeveških gradov in cerkva.
V letu 2022 je bilo prodanih 73 stanovanj in 424 stanovanjskih hiš. Srednja cena stanovanja je znašala 1.250 €/m2, cena hiše pa 72.000€.
Od leta 2021 do 2022 so cene za stanovanje narasle za 16%, za hiše pa 18%.
Jugovzhodna regija je največja slovenska regija. Dolenjska se razteza od Posavja do Bele krajine. Vključuje 21 občin, vključno z mestno občino Novo mesto. Za regijo so značilni vinorodni okoliši, posejani z gradovi po katerih se vijeta čudoviti Krka in Kolpa.
Največje in eno najstarejših mest je Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno 1365 leta. Danes je upravno, kulturno in gospodarsko središče Dolenjske.
V 2021 so imeli 398 stanovanj na 1.000 prebivalcev, kar je bila četrta najnižja vrednost med regijami. So pa stanovanja bila večja; njihova povprečna uporabna površina je znašala 88 kvadratnih metrov (enako kot v koroški regiji). To je bila četrta najvišja vrednost med regijami.
V Novem mestu in okolici je bilo v letu 2022 prodanih 173 stanovanj in 234 hiš. V Krškem je 121 stanovanj in 127 hiš, v Beli Krajini pa 62 stanovanj in 107 stanovanjskih hiš.
Ljubljana - glavno mesto, kot gospodarsko, upravno in univerzitetno središče države, je daleč največji in najbolj razvit trg stanovanjskih nepremičnin v državi in narekuje trende na slovenskem nepremičninskem trgu, ki jim z manjšim ali večjim zamikom sledijo tudi ostala večja mesta.
Ljubljana Center velja za ljubljansko elitno stanovanjsko lokacijo. Obsega staro mestno jedro in ostalo območje znotraj notranjega cestnega obroča Ljubljane. Prevladujejo stare meščanske stavbe, v katerih so poleg stanovanj pogosto tudi poslovni prostori ali prostori javne uprave ter trgovine in lokali.
Na območju Ljubljane se je po obratu cen nepremičnin leta 2015 število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami občutno povečevalo vse do leta 2017, nato pa se je do leta 2020 zmanjševalo.
V letu 2022 smo bili nato priča zmanjševanju števila prodaj, tako za stanovanja v večstanovanjskih stavbah kot za vse vrste stanovanjskih hiš. Pri stanovanjih je bil padec prodaj kar 22-odstoten, medtem ko se je prodaja hiš zmanjšala le za dobra 2 odstotka.
Število prodanih stanovanj je na območju Ljubljane leta 2022 znašalo 2.203, število prodanih hiš pa 343, zgrajenih pa je bilo dobrih 900 novih stanovanjskih enot. Prodanih zemljišč pa je bilo 340. Srednja cena za stanovanje je znašala 3.950 €/m2, za hišo pa 360.000€.
Trenutno se v Ljubljani in okolici gradi približno 2600 stanovanjskih enot, v veliki večini v večstanovanjskih stavbah. Po napovedih sodeč naj bi tako v prihodnjih letih prišlo na trg precejšnje število novih stanovanj, saj je v Ljubljani in ožji okolici trenutno načrtovanih več kot 5000 novih stanovanjskih enot.
Praviloma so cene stanovanj in hiš najvišje v širšem središču Ljubljane in se z oddaljenostjo od središča mesta znižujejo. V veliki meri so cene odvisne tudi od mikrolokacije ter velikostne in starostne strukture stanovanjskih nepremičnin v posameznih predelih Ljubljane. Zato cene stanovanj lahko precej nihajo tudi znotraj posameznega lokalnega analitičnega območja.
Okolica Ljubljane se po tržnih analitičnih območjih razdeli na severno, južno in vzhodno okolico glavnega mesta.
Ko pogledamo vse tri skupaj, je bil po fondu stanovanj ob koncu 2020 to eden največjih trgov v državi, po fondu stanovanjskih hiš pa celo največji.
Tudi ko pogledamo ločeno, pomenita severna in južna okolica pomemben del trga pri hišah, severna okolica Ljubljane, kamor spadajo kraji, kot so Kamnik, Domžale, Mengeš in Medvode pa recimo območji Gameljn in Tacna, ki sta administrativno še del mestne občine Ljubljana, ter tudi pri stanovanjih.
V južni okolici Ljubljane je bilo v letu 2022 prodanih 276 stanovanj in 321 hiš, pri čemer je srednja vrednost stanovanja znašala 3.060 €/m2, cena hiše pa 267.000 €.
V vzhodni okolici Ljubljane je bilo prodanih 88 stanovanj in 120 hiš, v severni okolici pa 441 stanovanj in 294 hiš.
Gorenjska regija se nahaja na severozahodnem delu Slovenije. Obiskovalcem ponuja čudovito naravno in kulturno dediščino. Gorenjska regija ima več mest z zanimivim mestnimi jedri. Najbolj privlačni mesti sta Kranj in Škofja Loka, ki leži zahodno od Ljubljane. Največje mesto v Gorenjski regiji je Kranj. Je gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske.
Lansko leto se je število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah na območju Kranja z okolico v primerjavi z rekordnim letom 2021 zmanjšalo za 5 odstotkov, medtem ko je število transakcij s hišami ostalo na približno enaki ravni in je bilo v obdobju od leta 2015 največje. Za razliko od števila prodaj stanovanj in hiš je število prodaj zemljišč za gradnjo stavb v Kranju leta 2022 precej upadlo. V primerjavi z letom 2021 je bil padec 30 odstotkov, tako da smo zabeležili najmanjše število realiziranih prodaj zazidljivih zemljišč v zadnjih petih letih.
V Kranju z okolico je bilo leta 2022 prodanih 336 stanovanj in 181 hiš ter 146 zemljišč.
Kljub velikemu povpraševanju, v zadnjih letih v Kranju prave gradbene ekspanzije oziroma večjih stanovanjskih projektov še ni bilo zaznati. V lanskem letu je na trg prišlo okoli 60 stanovanjskih enot, večinoma v večstanovanjskih stavbah. Letos naj bi bilo za tržno prodajo dokončanih nekoliko več enot, okoli 140. Večina je že rezerviranih oziroma prodanih že v času gradnje. Glede na rekordno rast števila prodaj zazidljivih zemljišč v letu 2021 je pričakovati, da se bo na območju Kranja obseg gradnje stanovanj in družinskih hiš za trg in v lastni režiji za lastno uporabo, v prihodnjih letih povečal.
V zadnjih letih je tudi v Kranju opazna zelo visoka rast cen stanovanjskih nepremičnin, kar gre pripisati predvsem bližini glavnega mesta in relativno nižjim cenam ter pomanjkanju ponudbe. Cene so precej nad slovenskim povprečjem, vendar so v povprečju še vedno za četrtino nižje kot v Ljubljani.
Leta 2022 je srednja cena rabljenega stanovanja v »Kranju in okolici« znašala 2.890 €/m2 in je dosegla novo rekordno vrednost. V primerjavi z letom 2021 se je zvišala za 310 evrov na kvadratni meter. Najvišje cene stanovanj so bile na območju Stražišče, Hrastje, kjer se je lani večina stanovanj prodala po ceni od 2.500 do 3.700 €/m2. Na območju Kranj Center, kjer je bilo sicer realiziranih največ prodaj, se je lani prodalo tudi najdražje rabljeno stanovanje, garsonjera z uporabno površino 37 kvadratnih metrov, in sicer za ceno 5.100 €/m2. Prav tako je bila dosežena tu tudi najvišja pogodbena cena, in sicer za 210 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki je bilo prodano za 580.000 evrov.
Na območju »Kranja z okolico« je srednja cena stanovanjske hiše lani znašala 236.000 evrov.
Večina hiš se je prodala po ceni od 140.000 do 320.000 evrov. V primerjavi z letom prej so se v povprečju prodajale starejše in nekoliko manjše hiše.
Tako kot stanovanja, so se lani tudi najdražje hiše prodajale na območju Stražišče - Hrastje, kjer se jih je večina prodala po ceni od 190.000 do 300.000 evrov.
Na tem območju se je prodala tudi najdražja hiša in sicer za 600 tisoč evrov. Zgrajena je bila leta 1990, velika je okoli 500 kvadratnih metrov ter ima 450 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča.
Najcenejše hiše so se prodajale na območju južne in vzhodne okolice Kranja, v katerem je bilo evidentiranih tudi največ prodaj in je srednja cena prodane hiše znašala 160.000 evrov.
Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presihajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te regije. Po površini je to ena naših manjših regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija.
Notranjsko območje obsega Cerknico, Rakek, Postojno, Prestranek, Pivko in Ilirsko Bistrico.
V tem območju je bilo v lanskem letu prodanih 185 stanovanj in 210 hiš. Srednja vrednost za prodano stanovanje je znašala 1.680 €/m2, za hišo pa 110.000 €. Cene za stanovanja so se od leta 2015 do lani zvišale za 93%, za hiše pa za 73%.
Na Krasu pa je bilo lani prodanih 123 stanovanj in 126 hiš. Srednja vrednost za stanovanje je znašala 2.190 €/m2, za hišo pa 150.000 €.
Cene so se do lanskega leta zvišale za 52% za stanovanja in prav tako enako za hiše.
Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Največje urbano središče je Nova Gorica.
Prodanih stanovanj je bilo v lanskem letu na območju Nova Gorica – Vipavska dolina – Brda 211, hiš pa 202. Srednja vrednost stanovanja je bila 2.230 €/m2, hiše pa 150.000 €.
Od leta 2015 do 2022, so se cene stanovanj zvišale za 61%, cene hiš pa za 38%.
Obalno-kraška regija je svet, kjer se stikata dve različni pokrajini – razgibana morska obala, kjer lahko uživate v morskem vzdušju, se kaj kmalu strmo dvigne, tam pa vas čaka povsem drugačen svet – kamnita in luknjasta pokrajina, porasla z grmički in prepredena s podzemeljskimi vodnimi tokovi. Obalno-kraška regija je tako pravi raj za ljubitelje morja in vonja po soli kot raziskovalce nenavadnega kraškega sveta, ki pa v sebi skriva veliko zgodovine in tradicije. Vabljeni ste, da se podate v te kraje, kjer zagotovo ne boste ostali ravnodušni.
Koper obsega območje starega mestnega jedra s sto in več let starim stanovanjskim fondom ter novejše območje Markovca, Semedele, Olma in Šalare, kjer se je gradnja stanovanj pričela v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah predstavljajo skoraj tri četrtine stanovanjskega fonda. Vrednosti starih stanovanj v starem mestnem jedru se vse bolj približujejo vrednostim stanovanj v novejših delih Kopra, saj se v zadnjih letih po stanovanjih v mestnem jedru povprašuje predvsem za počitniške namene oziroma oddajo turistom.
Piran, Portorož predstavljata slovensko najbolj mondeno obalno turistično središče, zato so vrednosti stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč tu najvišje. Na območju prevladujejo eno in dvostanovanjske hiše.
Izola obsega staro mestno jedro in novejša naselja z večstanovanjskimi bloki in individualnimi hišami. Zaključi se pri izolski obvoznici. Več kot tri četrtine stanovanjskega fonda predstavljajo stanovanja v večstanovanjskih stavbah, ki so bila zgrajena po letu 1960. Vrednosti stanovanjskih nepremičnin na območju Izole se zaradi kupcev iz notranjosti Slovenije in tujcev v zadnjih letih počasi približujejo tistim v Portorožu in Piranu.
Leta 2022 se je na območju Obale število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah zmanjšalo za 10 odstotkov, s stanovanjskimi hišami za 15 odstotkov in zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb za 20 odstotkov. Upad števila transakcij gre pripisati predvsem omejeni ponudbi na trgu, ki je v veliki meri posledica pomanjkanja novogradenj, saj večjih novogradenj na Obali v zadnjih letih praktično ni bilo.
Z izjemo dveh večjih projektov v Kopru se na območju Obale trenutno za trg gradijo le manjši večstanovanjski objekti in posamezne hiše. Načrtovana je sicer gradnja okoli 400 stanovanj, ki naj bi na trg prišla v naslednjih letih, kar pa še zdaleč ne bo zadostilo velikemu povpraševanju na tem območju.
Na celotni obali je bilo lansko leto prodanih 604 stanovanj, 168 hiš in 154 zemljišč.
Za območje Obale kot najbolj razvito turistično območje v državi so značilno temu primerne visoke cene stanovanjskih nepremičnin. Obala je dolgo veljala za območje z najvišjimi cenami nepremičnin. Cene stanovanj in hiš so bile najvišje vse do leta 2017, ko je primat prevzela Ljubljana, saj so po obratu cen leta 2015 presenetljivo rasle počasneje kot v glavnem mestu in na večini drugih območij Slovenije. V zadnjih dveh letih pa se je rast cen na Obali pospešila, tako da ni izključeno, da bi lahko, morda že letos, Obala ponovno prevzela primat.
