Hiša, v kateri so snemali Cvetje v jeseni: še vedno polna ljubezni in topline

V letu 2023 obeležujemo stoletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja in 50 let od premiere filma Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po istoimenski Tavčarjevi povesti. Naša ekipa se je ob tem filmskem Abrahamu podala na podeželje pod Stari vrh in v Mlaki nad Lušo obiskala snemalno lokacijo – kmetijo pri Jejlarju. Ta je danes zgledno obnovljena, z vsem, kar lastniki potrebujejo za udobno bivanje, hkrati pa še vedno ohranja nekatere stare prvine kmečke arhitekture.

Lastnik Tone Kokelj se še dobro spomni, kakšna je bila hiša med snemanjem enega najlepših slovenskih ljubezenskih filmov. Slabo izolirana, da so se vsako zimo na oknih naredile ledene rože, sicer pa tako kot danes, polna ljubezni.

»Zahvaliti se moram mami in očetu, ki sta lepo skrbela za nas 10 otrok, da je bila hiša zmeraj topla, da je bilo zmeraj vsega dovolj na mizi. Ker takrat so bili bolj taki časi, drugačni, kot so danes,« začne pogovor z nami in doda, da je imel med snemanjem okoli 20 let ter je bil do ušes zaljubljen v glavno igralko, Mileno Zupančič.

OBNOVLJENA LETA 2003

Hiša ima stare korenine. Analize lesa so pokazale, da njen prvotni del sega v 18. stoletje, so jo pa pozneje še dogradili in dozidali. Prvič je bila osvežena okoli leta 1859, kar sovpada z marčno revolucijo, ko so habsburški monarhi kmetom dovolili prosto sečnjo gozda, zato so lahko gradili in obnavljali hiše. Zadnjo obnovo pa sta Tone in njegova žena Marjeta speljala leta 2003 s ciljem, da bi hiša postala primerna za današnje standarde bivanja – predvsem glede izolacije, velikosti oken in višine stropov.

ŠTEVILNI OHRANJENI ELEMENTI

Njun sin Niko Kokelj, ki v hiši živi s svojo družino, pove, da jim je kljub obnovi uspelo ohraniti tudi več elementov originalne arhitekture. »Original je celotna zunanja oblika hiše. Včasih je imela stara hiša manjša okna, zdaj so okna večja, več svetlobe je v prostorih. So pa gajtri (rešetke, op. a.) na oknih, ostali isti. So samo povečani, da so primerni za to velikost oken. Prav tako je ostal ohranjen portal,« našteva in ne pozabi omeniti niti ohranjenega lesenega stropa. »Lesen strop v hiši smo med obnovo razstavili, očistili, impregnirali, povoskali in namestili nazaj na svoje mesto. Da smo ustvarili dovolj stojne višine, smo strop le nekoliko prižagali.«

OGREVANJE NA DRVA

Enako, kot je bilo nekoč, pa je v hiši ostalo tudi ogrevanje. In sicer na drva, kar je, kot pravi Niko, logična in najbolj ekonomična odločitev, saj imajo lasten gozd in veliko sadnega drevja, ki ga je treba obrezovati ter ostanke nekam pospraviti. Zato ves posekan in obrezan les spravijo enkrat letno na kup, ga posušijo in pripravijo za kurjavo.

»Porabimo okoli 20 kubikov suhih mešanih drv, odvisno od sezone. V vmesnem času se ogrevamo tudi na kmečko peč, zelo prijetno pa je, kadar je zakurjen šporget. Takrat je pa res taka prijetna toplina v prostorih.«

ZGLEDNO UREJENA OKOLICA

Hiša, kjer so pred pol stoletja snemali film Cvetje v jeseni, je torej po zaslugi suhih drv prijetno topla navznoter, srce pa pogreje tudi njena lepo urejena zunanjost. Za zaščito domačije nad vhodnimi vrati bdita svetnika Jakob in Janez, ki prinašata dobro vreme in obilno letino, medtem ko so okenske police polne rož. »Za zunanjost skrbi moja žena, ki ima rada bršljanke. Tako da hiša lepo izgleda, prijetno je, ko prideš domov in začutiš domačnost,« sklene Niko Kokelj, njegov oče Tone pa za piko na i še doda: »Nama je v veselje, ko pogledava lepo hišo, pa da so v njej življenje, radost, veselje in ljubezen.«

Bevk Povirk, M. (2023), TV Ambienti. Hiša, v kateri so snemali Cvetje v jeseni: še vedno polna ljubezni in topline. Pridobljeno s https://www.tvambienti.si/19/10/2023/hisa-v-kateri-so-snemali-cvetje-v-jeseni-se-vedno-polna-ljubezni-in-topline/