V hiši živi že 40 let, zdaj je prvič dobil položnico za davek

Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je v zadnjem letu izdala 158 tisoč obračunov davka od premoženja. Gre za davek, ki velja že od leta 1988, ko je bil sprejet zakon o davkih občanov, a ga je dolga leta plačevalo le malo državljanov.

Kot je v januarskem intervjuju za Forbes Slovenija dejala Neva Žibrik, nekdanja zaposlena na ministrstvu za finance in soavtorica nepremičninskega davka iz leta 2013, so bile problem davka slabe evidence premoženja in s tem zavezancev.

Obdavčitev namreč sloni na prijavah lastnikov, ki bi morali ob nakupu nepremičnine pridobitev posebej napovedati finančni upravi in ob tem izpolniti poseben vprašalnik. Ker marsikdo tega ni vedel, premoženja ni prijavil.

Bolj popolna evidenca, večji izplen

V zadnjih letih pa se to spreminja. Furs je poostril nadzor in tudi s “križanjem” evidenc išče lastnike, ki premoženja niso prijavili, ter jih poziva k predložitvi napovedi za odmero omenjenega davka. Lani jih je poslal devet tisoč.

V celem lanskem letu je tako izdal nekaj manj kot 159 tisoč odločb o odmeri davka, okoli 11 tisoč več kot leta 2023 in okoli 20 tisoč več kot leta 2022. Skupno je pobral za 10,2 milijona evrov tega davka.

Tudi na ministrstvu za finance ugotavljajo, da je Furs v zadnjih letih evidenco izboljšal “z uporabo različnih povezovanj podatkov”, tako da je “bolj popolna in ažurna”. To pa se kaže tudi v povečevanju zneska odmerjenega davka.

Letos je Furs, kot je nedavno na spletni strani objavila občina Komenda, obstoječo evidenco okrepil s podatki iz evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs). “To pomeni, da bo odločbe prejelo veliko zavezancev, ki te odločbe niso še nikoli prejeli,” je ocenila občina.

Nekateri ga plačajo, tudi če v nepremičnini živijo

Opozorimo, da ne gre za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki ga uporabniki nepremičnin plačujemo vsako leto, temveč za drug davek. Z NUSZ letno zberemo okoli 300 milijonov evrov, torej precej več kot v tem primeru (okoli 10 milijonov evrov).

Zakonska podlaga za davek od premoženja predvideva obdavčitev stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo v lasti fizičnih oseb. Stopnja obdavčitve za stanovanjske nepremičnine je od 0,1 do enega odstotka, za vikende pa od 0,2 do 1,5 odstotka.

Davek se odmerja od vrednosti stavb, ugotovljenih po posebnem sistemu točkovanja, ki pa ne odraža realne vrednosti tega premoženja. “Davkarija na podlagi vprašalnika in posebnega točkovalnika določi administrativno vrednost nepremičnine, od katere odmeri davek. Vrednost točke za določeno območje pa vsako leto določi občina,” nam je v že omenjenem intervjuju pojasnila Žibrik.

Kot pravijo na ministrstvu, zakon predvideva kar nekaj oprostitev, zato “so v obdavčitev dejansko zajete le tiste stanovanjske nepremičnine, v katerih ne bivajo lastniki ali njihovi družinski člani oziroma se ne uporabljajo za njihov primarni namen”.

Oprostitev je res več; poleg rezidenčnih nepremičnin, manjših od 160 kvadratnih metrov, so davka oproščeni tudi prvi lastniki novogradenj (novih stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž), in sicer za prvih deset let. A trditev ministrstva, da so obdavčene zgolj nerezidenčne nepremičnine, vseeno ne drži povsem. Davek predvideva tudi obdavčitev nepremičnine, v katerih lastnik živi, če njena površina meri več kot 160 kvadratnih metrov.

Eden od zavezancev nam je pokazal odločbo, s katero so mu odmerili davek za hišo, v kateri živi. Res pa se v tem primeru davek odmeri le na površino, ki je večja od omenjene kvadrature. Omenjeni zavezanec je hišo postavil v 80. letih, nedavno pa prvič prejel odločbo o odmeri davka. Višina davka je malo nižja kot višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), in sicer okoli sto evrov letno, plačal ga bo v dveh obrokih.

Dobro je vedeti

Tako zavezanec, s katerim smo govorili, kot tudi objave na spletnih straneh nekaterih občin (denimo občine Vodice) nakazujejo, da je marsikoga nova položnica presenetila. Občina Komenda je nedavno objavila, da Furs naproša zavezance, naj ne vlagajo pritožb le iz razloga, ker te odločbe še nikoli niso prejeli.

Tu je še nekaj nasvetov: če vam bo Furs poslal poziv k vložitvi napovedi za odmero davka, pa tega ne boste storili, vam bo davek odmerjen “po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki so davčnemu organu poznani”, pravijo na ministrstvu. V tem primeru vas lahko Furs tudi oglobi.

Glede na to, da država davka leta ni odmerjala, se bo verjetno marsikdo vprašal, ali mu lahko Furs davek zdaj obračuna za nazaj. Na Fursu in na ministrstvu so nam na to vprašanje odgovorili, da lahko po zakonu Furs davek obračuna za največ pet let nazaj. Neuradno pa vsaj do zdaj tega ni počel in je odmero izvajal le za tekoče leto.

Podlag ni mogoče spreminjati

Že dolgo se sicer govori, da bo davek od premoženja ukinjen. Nadomestil naj bi ga novi davek na nepremičnine, ki ga je napovedovala večina vlad do zdaj, uvedla pa le vlada Alenke Bratušek v letu 2013. Pa še to le za kratek čas, saj ga je ustavno sodišče razveljavilo.

Odločba ustavnega sodišče pa je onemogočila tudi posege v zakonsko podlago za davek od premoženja. Ustavno sodišče je namreč v odločbi o razveljavitvi davka na nepremičnine zapisalo, da določbe, ki urejajo davek od premoženja, ostajajo v uporabi “do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin”.

To pa pomeni, da vanje ni mogoče posegati, jih spreminjati ali nadgrajevati, pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da je tako za uveljavitev kakršne koli spremembe ali nove politike na področju obdavčitve nepremičnin potrebno pripraviti povsem nove zakonske podlage.

Zastoj pri davku na nepremičnine

Za zdaj pa tudi ne kaže, da bi dobili davek na nepremičnine. Vlada je tik pred novim letom dala v javno razpravo izhodišča za davek na stanovanjske nepremičnine, od takrat pa postopek stoji.

Kot pravijo na ministrstvu, je bilo v postopku javne razprave “med drugim ugotovljeno, da je za namen spodbujanja oddaje praznih stanovanj v dolgoročni najem potrebno okrepiti pravno varnost lastnikov, ki svoje nepremičnine oddajajo v najem”.

Kaj mislijo s tem, niso natančneje pojasnili, so pa navedli, da naj bi se z izzivom ukvarjali. “Pogovori med posameznimi resorji na to temo že potekajo, nekatere rešitve predvideva tudi predlog novele stanovanjskega zakona, vzporedno pa se pospešeno izvajajo tudi ukrepi stanovanjske politike. Končne odločitve glede davka na stanovanjske nepremičnine s ciljem podpore stanovanjski politiki tako še niso bile sprejete,” so navedli v odgovoru za Forbes Slovenija.

L. A. (2025), Forbes Slovenija. V hiši živi že 40 let, zdaj je prvič dobil položnico za davek. Pridobljeno s https://forbes.n1info.si/novice/v-hisi-zivi-ze-40-let-zdaj-je-prvic-dobil-poloznico-za-davek-ki-velja-ze-desetletja/