Dilema lastnikov stanovanj: Oddajati krajši čas turistom ali za daljši čas sodržavljanom
Na minulih majskih lokalnih volitvah skorajda ni bilo županskih kandidatov, ki ne bi obljubljali reševanja stanovanjske politike predvsem z gradnjo cenovno ugodnih in trajnostih stanovanj, kar je v skladu s strategijo nacionalne stanovanjske politike do leta 2030. Vendar so politiki doslej malo naredili, da bi državljanom na tem področju dejansko ugodili.
Visoke cene stanovanj na najbolj atraktivnih območjih države večini državljanov, posebej mladim, ne omogočajo nakupa nepremičnin. Vse višje so tudi najemnine, ker ponudba stanovanj za dolgoročni najem ne dosega povpraševanja. Po drugi strani je v državi okoli 600.000 stanovanj, v katerih nihče ne živi, kar pomeni, da se približno 40 odstotkov stanovanjskega fonda ne uporablja za bivanje. Med številnimi praznimi stanovanji zajeten del predstavljajo stanovanja, namenjena turističnemu najemu, ter nepremičnine, ki so jih v zadnjih letih na Hrvaškem kupili tujci, kot tudi tiste, ki so ostale zaklenjene po izseljevanju prebivalcev.
3000 € je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Zagrebu.
Turistično povpraševanje, a tudi množični prihod tujih delavcev, ki nimajo druge možnosti kot najem stanovanja, najbolj krepijo cene najemnin. Do tega ne prihaja zgolj v obalnih mestih, temveč tudi drugod v notranjosti, kjer prav tako primanjkuje stanovanj za dolgoročni najem.
Pričakovati sicer je, da bodo lastniki stanovanj namesto turistov vse bolj iskali dolgoročne podnajemnike. To so denimo storili tudi v hotelu Turist v Varaždinu, kjer so sobe v treh nadstropjih namenili za stanovanja za dolgoročni najem.
V vladi vidijo pozitivne premike
Dosedanji vladni ukrepi, ki so prav tako del regionalnega razvoja s poudarkom na demografsko ogroženih območjih, niso prinesli želenih premikov. Zato so v Banskih dvorih povlekli dodatne poteze, da bi aktivirali prazne nepremičnine in odprli več stanovanj za dolgoročni najem. Posledično bi to moralo pripeljati do nižjih najemnin. Uvedli so davek na nepremičnine, ki pooblašča lokalne samouprave, da zvišajo davke na stanovanjske enote, ki se ne uporabljajo za stanovanjske namene, vključno s tistimi, ki so v kratkoročnem najemu, kar je tudi sinonim za turistične namestitve.
Dobro se prodajajo samo manjša stanovanja
Po uvedbi nepremičninskega davka se je na trgu »zgodila pravzaprav čudna situacija«, pravi Vice Šantak iz nepremičninske agencije Rivalitas. »Ni bilo bistvenega povečanja ponudbe. Rabljene nepremičnine zaradi visokih cen ne najdejo kupcev in se mesece pojavljajo v oglasih. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Zagrebu znaša okoli 3000 evrov za kvadratni meter,« dodaja Šantak. »Menim, da trg ne prenese več dodatnega dviga cen zlasti rabljenih stanovanj, zato prodaja rabljenih stanovanj stagnira. Izjema so manjša stanovanja, velika od 30 do 35 kvadratnih metrov, v cenovnem razredu do 110.000 evrov, ki se še vedno dobro prodajajo,« je opisal svoje izkušnje.
Spremenili so tudi zakon o davku na dohodek, ki je zvišal pavšal za kratkoročno oddajanje stanovanj. Uveljavili so še zakon o upravljanju in vzdrževanju stavb, ki bi lahko dodatno vplival na povečanje ponudbe stanovanj za dolgoročni najem. V vladi razmišljajo: če je vsaj polovica izmed 600.000 stanovanj resnično praznih, bi z aktivacijo že desetine od 300.000 stanovanj zvišali ponudbo in ustavili rast najemnin.
Nekaj mesecev po uveljavitvi novih zakonov podpredsednik vlade in minister za prostorsko urejanje, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić trdi, da se je število stanovanj, ki so na voljo za dolgoročni najem, v petih največjih hrvaških mestih zajetno zvišalo. Meni, da je to predvsem posledica zakona o stavbah. »Lastniki stanovanj morajo za kratkoročno oddajanje pridobiti soglasje dveh tretjin solastnikov v stavbi, pa tudi vseh neposrednih sosedov zgoraj, spodaj, levo in desno,« je Bačić pojasnil ovire pri kratkoročnem oddajanju stanovanj.
Več stanovanj za turiste kot samih turistov
Na Hrvaškem se soočajo s problemom hiperinflacije ponudbe glede na število turistov. Minister za turizem Tonči Glavina je že lani jeseni poudaril, da je bilo med osrednjo turistično sezono okoli 40 odstotkov zasebnih apartmajev praznih, potem ko se je število postelj v apartmajih in sobah od vstopa države v Evropsko unijo zvišalo kar za tretjino ali nekaj manj kot pol milijona.
Čakanje na spremembe
Tudi v Hrvaški gospodarski zbornici (HGK) opažajo, da se za dolgoročno oddajanje pogosteje odločajo tisti, ki so se ukvarjali s turizmom, kot tisti, ki imajo prazna stanovanja in jim davek na nepremičnine za zdaj ni bil spodbuda, da bi se odločili za vstop na najemni trg. Zaslediti je nekaj več oglasov za oddajanje stanovanj in pogodb za dolgoročni najem, predvsem med tistimi, ki so oddajali na črno in so spoznali, da je varneje, če oddajajo v skladu z zakoni. V HGK trdijo, da je prezgodaj za ocenjevanje, a da za zdaj ni večjih sprememb. Mnogi lastniki še tehtajo, ali se bolj splača obdržati nepremičnino prazno ali jo oddati v najem. Nepremičninski davek namreč temelji na kvadraturi, ne na realni vrednosti nepremičnine, kar lastnikov ne postavlja v enak položaj.
»Število stanovanj za dolgoročni najem se je nekoliko povečalo, cene najemnin stagnirajo in morda obstaja tendenca k znižanju. Najemnina za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Zagrebu pa znaša približno 700 evrov, odvisno od dela mesta,« je za Dnevnik povedal Vice Šantak iz zagrebške nepremičninske hiše Rivalitas. Pričakovati sicer je, da bodo lastniki stanovanj namesto turistov vse bolj iskali dolgoročne najemnike. To so denimo storili tudi v hotelu Turist v Varaždinu, kjer so sobe v treh nadstropjih namenili za stanovanja za dolgoročni najem.
I. G., (2025), Dnevnik. Dilema lastnikov stanovanj: Oddajati krajši čas turistom ali za daljši čas sodržavljanom. Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/novice/svet/dilema-lastnikov-stanovanj-oddajati-krajsi-cas-turistom-ali-za-daljsi-cas-sodrzavljanom-2738070/