Novi stanovanjski zakon: Za dvigalo v bloku ne boste potrebovali večine, za oddajo stanovanja preko Airbnb pa

25.10.2019 / Matjaž Žnidar
Novi stanovanjski zakon naj bi med drugim normaliziral trg najemniških stanovanj in uredil razmerja med etažnimi lastniki in upravniki.

Novi stanovanjski zakon, ki ga je minister za okolje in prostor Simon Zajc za 45 dni poslal v javno razpravo, je "eden od pomembnejših zakonov" okoljskega ministrstva v tem mandatu. "Zelo dobro naslavlja težave s stanovanji, s katerimi se soočamo, predvsem problematiko dostopa do stanovanj bolj ranljivih skupin, kot so mladi s prekarnimi zaposlitvami, mlade družine in socialno bolj ogroženi," izpostavlja Zajc in poudarja, da bo novi zakon uredil tudi nekatere anomalije v večstanovanjskih zgradbah.

Manjka deset tisoč najemniških stanovanj

Po oceni ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji primanjkuje okoli deset tisoč najemniških stanovanj, da bi normalizirali trg in bi vsi, ki stanovanje potrebujejo, do njega tudi prišli. Veliko sprememb se z morebitnim sprejetjem novega zakona obeta pri državnem stanovanjskem skladu in občinskih. "Da bodo lahko lažje delili stanovanja in da jih bo tudi več na razpolago, spreminjamo neprofitno najemnino v stroškovno najemnino. Doseči želimo, da bi se investicija skladom povrnila v okoli 20 letih, tako bo na trgu več stanovanj," razlaga Zajc.

Država bo torej zvišala najemnine za občinska in državna stanovanja, a to ne na račun najemnikov, temveč bo razliko "tistim, ki bodo do tega upravičeni", krila država s stanovanjskim dodatkom. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon dodaja, da so doslej lastniki morali neprestano vlagati v stanovanja, da so ta ohranila vrednost, nekateri občinski skladi so bili nekatera stanovanja primorani prodati, da so lahko vzdrževali preostala stanovanja. "Sedaj bo stroškovna najemnina pokrivala stroške celotne amortizacije," pojasnjuje Prijon in dodaja, da bodo najemnino dvignili z zdajšnjih 3,5 evra na kvadratni meter na pet do sedem evrov, odvisno od lokacije stanovanja.

Spremenila se bo tudi politika javnega stanovanjskega sklada, ta ne bo več mogel graditi stanovanj za trg in jih prodajati kot doslej, temveč le še za najem. "Želimo, da vsa stanovanja ostanejo v lasti države in so na voljo državljanom, ki potrebujejo rešitev stanovanjskega problema," pravi Prijon. Zakon bo omogočil, da se bodo lahko stanovanjski skladi bolj zadolževali, prav tako pa ustanavljanje stanovanjskih zadrug po vzoru uspešnih modelov iz tujine.

Za tiste, ki se bojijo oddati v najem

Drugi ukrep za povečanje števila stanovanj na trgu je aktivacija zasebnih stanovanj, ki jih lastniki sedaj iz različnih razlogov ne oddajajo. "Po navadi se bojijo, komu bodo oddali stanovanje, kako bo s plačevanjem najemnine, kakšno stanovanje bodo dobili nazaj. Večinoma gre za starejše ljudi, razlaga minister Zajc. Za vse te bi ustanovili javno najemno službo. "Zasebni lastnik stanovanja, ki se danes ne odloči za oddajo stanovanja, bo sklenil pogodbo z državo oziroma najemno službo, ki bo poiskala najemnika, plačala lastniku najemnino in garantirala, da se po določeni najemni dobi stanovanje vrne v prvotni obliki," pojasnjuje minister.

Javna najemna služba bo torej odgovorna za upravljanje in vzdrževanje stanovanja, nosila pa bo tudi določen riziko. "Lastnik bo dobil verjetno malo manjšo najemnino, kot bi jo dobil na trgu, ampak ne bo imel skrbi, če bi bil najemnik nekorekten," izpostavlja Prijon in dodaja, da bi morebitne neplačane najemnine pokrila država in jih kasneje izterjala. Na določenih območjih je veliko praznih stanovanj. Po nekaterih ocenah jih je takih okoli 170 tisoč, a je ta slika nerealna, saj so nekatera stanovanja na območjih, kjer zanje ni zanimanja, nekatera so za bivanje neprimerna, spet tretja pa najverjetneje niso prazna, saj v njih živijo na črno. Prijon ocenjuje, da je stanovanj, ki bi jih lahko za najem pridobili na trgu, okoli 20 tisoč.

Za tiste mlade družine, ki težko pridejo do kredita, saj se banke težko odločijo za njegovo odobritev, v zakonu predlagajo, da zanje garantira država. "V skrajnem primeru, če se res zgodi, da taka mlada družina ne more odplačevati kredita, kredit in stanovanje prevzame državni stanovanjski sklad, vendar družina ne izgubi tega stanovanja, ampak ostane v njem in plačuje naprej stroškovno najemnino," je minister Zajc razložil, kako so si zamislili reševanje stanovanjskih težav mladih družin. Vstopni pogoji, torej kdo bo do tega upravičen, še niso znani, saj z zakonom dajejo le zakonsko podlago za omogočanje tovrstnih kritij kreditov.

Upravniki nič več za nedoločen čas

Nekaj sprememb se nanaša tudi na večstanovanjske objekte, med drugim bodo uredili razmere med etažnimi lastniki in upravniki. "Predlagamo, da pogodbe med etažnimi lastniki in upravniki ne bodo več sklenjene za nedoločen čas. To dobo omejujemo na pet let, ki se lahko podaljšuje, če so vsi zadovoljni," izpostavlja minister. Z rezervnim skladom upravniki zgradb ne bodo mogli več upravljati samostojno, temveč le skupaj z etažnimi lastniki. Obratovalni stroški, ki jih upravniki ne delijo na podlagi števcev in so se doslej določali glede na ogrevano površino in število stanovalcev v stanovanju, bodo po novem določeni le na podlagi ogrevalne površine.

V zakonodaji so spremenili tudi deleže pri soglasjih etažnih lastnikov. Za vgradnjo dvigala tako denimo ne bo več potrebno, da z njo soglašajo vsi stanovalci nekega bloka, temveč le 75 odstotkov, če bo vgradnja vplivala na gradbeno konstrukcijo bloka, in le 50 odstotkov, če ne bo vplivala na konstrukcijo. Za opravljanje nekaterih dejavnosti v stanovanjih bo odslej potrebno soglasje lastnikov, za oddajanje stanovanja preko različnih aplikacij, denimo Airbnb, bo zaradi spremembe namembnosti celega stanovanja potrebno stoodstotno soglasje etažnih lastnikov.

Zakon, na katerega na ministrstvu pričakujejo kar nekaj predlogov in pripomb, naj bi v začetku novega leta obravnavali poslanci v državnem zboru. V koalicijski pogodbi je za reševanje stanovanjskih vprašanj in druge stanovanjske politike predvidenih 0,4 odstotka BDP, kar znese približno 200 milijonov evrov letno, a to obvezo bo morala vlada šele uresničiti, predvidoma do konca mandata.

Vir: www.vecer.com

Avtor: Franja Žišt