facebook pixel

Dedovanje in pridobitev lastninske pravice z dedovanjem

Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti (41. člen SPZ). Tudi dedovanje predstavlja derivativni način pridobitve lastninske pravice, kar pomeni, da ne morejo dediči pridobiti od zapustnika več pravic, kot jih je imel sam zapustnik. Ne samo lastninsko pravico, tudi posest pridobi dedič na zapustnikovih stvareh v trenutku zapustnikove smrti.

Oporočno dedovanje
Če se odločite za sestavo oporoke, je potrebno vedeti, da oporoko lahko naredi le oseba starejša od 15 let, ki je sposobna za razsojanje.
Oporoka je pravilne oblike, če jo napišete in podpišete sami, če jo napišete na pisalni stroj ali računalnik ali če jo napiše druga oseba, pri čemer je ob vašem podpisu potrebna prisotnost dveh polnoletnih prič, ki se morata tudi podpisati. Če jo sestavite pri notarju ta poskrbi, da je oporoka pravilna in zakonita.
Novejša oporoka razveljavi starejšo, razen v delih, ki niso v nasprotju s predhodno oporoko. Že napisano oporoko lahko tudi prekličete na enega izmed načinov, s katerim je bila sestavljena ali jo enostavno uničite.
Oporoka prav tako nima več svoje moči, če pred smrtjo npr. nepremičnino prodate. V oporoki lahko določite izvršitelja oporoke, ki poskrbi za zapuščino, jo upravlja in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor želite, vendar ta oseba ni dolžna funkcije prevzeti.
Oporoko lahko hranite pri sebi, pri drugi zaupanja vredni osebi, odvetniku, notarju, sodišču ali v bančnem sefu. Tudi če hranite oporoko pri sodišču ali notarju, jo lahko vedno zahtevate nazaj.

Z oporočnim dedovanjem je povezan tudi nujni dedni delež in nujni dediči. Nujni dedni delež je del vašega premoženja, katerega ne morete razdeliti v oporoki, ker je ta namenjen krogu oseb, ki bi, v primeru, da ne bi bilo oporoke, dedovali (zakoniti dediči). Nujni dediči so vaši potomci ali posvojenci in njihovi potomci, vaši starši in vaš zakonec. Tem pripada polovica tistega deleža vašega premoženja, ki bi ga dobili, če ne bi bilo oporoke. Če nimajo sredstev za preživljanje, so lahko nujni dediči tudi vaši dedi in babice, bratje in sestre. Ti so upravičeni do tretjine deleža, ki bi ga prejeli ob zakonitem dedovanju. Če je premoženja za nujni dedni delež premalo, se vaše oporočno razpolaganje zmanjša, v določenih primerih pa je potrebno tudi vračanje daril, ki so jih že prejeli posamezni dediči.

 
Zakonito dedovanje
Če ne napišete oporoke, se vaše premoženje deduje po zakonu in sicer po naslednjih dednih redih:
I. dedni red so zakonec in otroci oziroma vnuki (če otrok prej umre) in dedujejo po enakih deležih;
II. dedni red so zakonec in starši zapustnika (oziroma njihovi potomci) in sicer tako, da zakoncu zapustnika pripada polovica, staršem zapustnika oziroma če teh ni več, njihovim potomcem, pa druga polovica zapustnikovega premoženja;
III. dedni red so dedi in babice zapustnika oziroma če jih ni več, njihovi potomci in sicer tako, da dedi in babice oziroma njihovi potomci po materini strani dobijo polovico, dedi in babice oziroma njihovi potomci po očetovi strani pa drugo polovico.

Zapustnikovi dolgovi
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža.


Izločitev premoženja
Iz premoženja zapustnika se na zahtevo potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju, izloči tisti del premoženja, ki ustreza njihovem prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. To je posebej pomembno, če zakonca nista imela razdeljenega premoženja in je na nepremičninah vpisan le eden.
 

Povečanje dednega deleža
Zakonec ima pravico do povečanja svojega dednega deleža, če nima sredstev za preživljanje. Tako pravico imajo tudi starši zapustnika, če bi šlo za dedovanje v II. dednem redu in če nimajo sredstev za preživljanje.