V Sloveniji je etažna lastnina urejena v SPZ, ki je matični predpis, etažna lastnina na stanovanjih pa je kot poseben pravni režim urejena še v SZ-1.
Etažna lastnina je posebna oblika lastnine, ki se je pri nas pojavila konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Glavni pogoj za oblikovanje etažne lastnine je vsekakor lastništvo ene stavbe s strani več oseb. Lahko bi rekli, da etažna lastnina ni možna kjerkoli, pač pa le tam, kjer je objekt grajen tako, da fizično omogoča uporabo določenih delov neodvisno eden od drugega. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina na skupnih delih, ki služijo vsem ali nekaterim posameznim delom zgradbe.
Po zakonskem urejanju poznamo dva sistema:
Etažna lastnina lahko nastane bodisi na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel za pridobitev etažne lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel. V obeh primerih je potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Tako za sporazum kot tudi za enostranski pravni posel zakon zahteva obvezne sestavine. Pravni posel mora vsebovati: imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki. Tudi v primeru, če sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino v etažno lastnino, mora sklep sodišča vsebovati vse zgornje sestavine, ki se zahtevajo za pravni posel.
