Kaj je nujna pot?

Slovenska zakonodaja definira nujno pot kot stvarno služnost. Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri služnostih, tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer:

• da nepremičnina nima potne zveze z javnim potnim omrežjem, kar pomeni, da povezava med nepremičnino in javno potjo ne obstaja. To lahko pomeni, da poti sploh ni, ali pa, da pot je, vendar je neprimerna za redno gospodarjenje in uporabo gospodujoče nepremičnine;
• da se z nujno potjo ne onemogoča ali znatno ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla; 
• da z ustanovitvijo nujne poti nastane za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa znaša škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče jo določi tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.