Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo na, nad ali pod tujo nepremičnino. Po svoji pravni naravi predstavlja obremenitev zemljišča. Prav tako gre za stvarno pravico na tuji stvari. Stopnja posega pri stavbni pravici v lastninska upravičenja lastnika je lahko tako močna, da izgubi lastnik posest tako obremenjene nepremičnine ter njeno rabo in uživanje. Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino, ki je obremenjena s stavbno pravico. Iz tega vidika se stavbna pravica zelo približuje služnosti, predvsem osebni služnosti užitka, s to razliko, da je stavbna pravica prenosljiva, kar pa osebne služnosti niso. Stavbna pravica je časovno omejena in ne sme trajati več kot 99 let.
Stavbna pravica lahko nastane samo na podlagi pravnega posla. Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen. Poleg navedenega mora pogodba o ustanovitvi stavbne pravice vsebovati še ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.
Po izrecni določbi SPZ se lahko zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, razdeli v etažno lastnino, če so zato izpolnjeni pogoji, ki jih določa SPZ. V takem primeru imajo lastniki posameznih delov, stavbno pravico po idealnih deležih.
