Kaj sestavlja obligacijsko razmerje?

Obligacijsko razmerje je sestavljeno iz:

• subjektov obligacijskega razmerja;
• izpolnitvenega ravnanja kot predmeta obligacijskega razmerja;
• medsebojnih (obligacijskih) pravic in obveznosti subjektov obligacijskega razmerja (vsebina obligacijskega razmerja).

1. Subjekti obligacijskega razmerja so pravni subjekti, torej takšni, ki imajo pravno sposobnost in s tem sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. V primeru, da je posledica obligacijskega razmerja sklenitev pogodbe, se za subjekte pogodbenih razmerij uporablja pojem »pogodbena stranka« ali »pogodbenik«. V obliki pravnega položaja nastopa upnik tisti udeleženec razmerja, ki je upravičen, da od drugega udeleženca zahteva določeno izpolnitveno ravnanje. Nasprotno od upnika obstaja dolžnik, ki je oznaka udeleženca razmerja, ki je zavezan opraviti to izpolnitveno ravnanje.                                                                  
2. Izpolnitveno ravnanje je dejansko dobrina, glede katere sta določena pravna subjekta v razmerju oz. tisto razmerje, v zvezi s katerim ima upnik pravico od dolžnika zahtevati, da to izpolnitveno ravnanje izpolni. Izpolnitveno ravnanje kot predmet določenega razmerja, je hkrati tudi predmet obligacijske pravice enega subjekta nasproti drugemu subjektu istega razmerja. Nesporno je, da mora biti določen predmet takega izpolnitvenega ravnanja.                                                                                                                                                               
3. Vsebina obligacijskega razmerja je zavezanost dolžnika nasproti upniku in sicer dati, opustiti, dopustiti.