Osebne služnosti so ustanovljene v korist določene osebe ter so vezane na to osebo, na podlagi česar ima služnostni upravičenec pravico uporabljati ali uživati tujo stvar.
Vrste osebnih služnosti so:
- užitek - SPZ opredeljuje užitek kot pravico uporabe in uživanja tuje stvari ali pravice na način, da se ohranja njena substanca. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje. Užitek je tako osebna, neodsvojljiva in nepodedljiva služnost, na podlagi katere je užitkar upravičen rabiti in uživati svojo stvar, in sicer tako, da se ohranja njena substanca. Užitek je treba razumeti tako, da z njegovim konstituiranjem lastnik zadrži lastninsko pravico na stvari, vendar pa stvar rabi in uživa užitkar, ob ohranjanju njenega prvotnega stanja.
- raba - osebna služnostna pravica rabe daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca. Kot taka je vezana na osebo. Predmet rabe so lahko samo nepotrošne stvari. Upravičenec lahko poleg rabe uživa tudi plodove. Ta pravica se ločuje od užitka po tem, da sme upravičenec stvari rabiti in uživati plodove le za osebne plodove. Pomeni, da pridejo v poštev predvsem naravni plodovi. Upravičenec pa ne sme dati stvar v najem ali zakup. Ni torej možen prenos izvrševanja rabe, kot je to primer pri užitku.
- pravica stanovanja - pravica stanovanja je lahko posebna vrsta rabe, katere predmet so stanovanjski prostori. V tem oziru pridejo v poštev vsa tista pravila, ki veljajo sicer za rabo. Gre torej za rabo pri čem je predmet rabe stanovanje. Pravica stanovanja je neprenosljiva. Tudi izvrševanja ni mogoče prenesti. Pravica stanovanja je lahko tudi posebna vrsta užitka, če je predmet stanovanjsko poslopje. V tem primeru lahko upravičenec odda ostale prostore npr. v najem. Tako pridejo v poštev pravila, ki veljajo za užitek.
