Kako ravnati, če je zastopnik prekoračil pooblastilo?

Zastopnik lahko:

• preseže okvir poslov, za katere je pooblaščen – v tem primeru pravica zastopanja sploh ne obstaja;
• prekorači svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaščen – v tem primeru obstaja pravica zastopanja,vendar se ne opravlja v dogovorjenih mejah.

Splošno pravilo glede prekoračitve: posel ne velja brez odobritve zastopanca (principala). Če zastopnik prekorači pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoračitev. Posel, sklenjen v prekoračitvi, ni sam po sebi neveljaven, temveč je neveljaven, če ga zastopanec ne odobri. Če zastopanec noče odobriti pogodbe, sklenjene v prekoračitvi pooblastil, zastopnik in zastopanec solidarno odgovarjata za škodo, povzročeno dobroverni stranki, ki ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev.

Do odobritve je posel negotov. Zoper negotovost pa sta uveljavljeni dve obliki varstva:

1. razvezno upravičenje dobroverne stranke – dobroverna stranka, ki ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko izve za prekoračitev, izjavi, da je pogodba ne zavezuje. Pri tem ji ni treba čakati, da se zastopanec izreče o pogodbi.

2. fikcija ne odobri – če zastopanec ne odobri pogodbe v običajnem roku, se šteje, da je odobritev zavrnil.  Običajni rok je rok, potreben za proučitev in ocenitev pogodbe ustrezne vrste. Pogodba spričo molka zastopanca še ne velja za odobreno. Zastopanec mora dati izjavo, da naj se taka pogodba razveže. Če takšne izjave ne da v primernem roku, se pogodba avtomatično razveže.