Razlastitev in omejitev lastninske pravice v korist občine

Dopustnost razlastitve in omejitve lastninske pravice

Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino.

Nepremičnina se lahko razlasti za naslednje namene:

• za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture;
• za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh točk tega odstavka.

Ob pogojih iz 92. člena tega zakona se nepremičnina lahko razlasti tudi za naslednje namene:

• za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva;
• za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj;
• za rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh točk tega odstavka.

Razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec

Razlastitveni upravičenec je država, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena tega zakona iz državne pristojnosti ter na podlagi državnega lokacijskega načrta ali lokacijskega načrta iz 16. člena tega zakona, oziroma občina, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena tega zakona iz občinske pristojnosti ter na podlagi občinskega lokacijskega načrta ali prostorskega reda občine.

Sodelovanje države in lokalne skupnosti

Ministrstvo za prostor in občina se lahko dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev skupnega pomena, če je glede na povezanost državne prostorske ureditve z lokalnim okoljem to primerneje. Občina takšno prostorsko ureditev načrtuje v skladu s programom priprave, ki ga sprejme občina po predhodnem soglasju ministra za prostor in pobudnika. Če občina pripravlja in sprejema prostorsko ureditev skupnega pomena, mora prostorski akt pred njegovim sprejemom potrditi minister za prostor.