Vrste služnosti in njihov nastanek

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).

Služnosti delimo na:

• stvarne ali realne (servitutes reales): pri stvarnih služnostih gre za uporabo tuje nepremičnine, in sicer zato, da se poveča gospodarska sposobnost lastne nepremičnine. Stvarne služnosti nastanejo v korist nepremičnine, na podlagi česar je lastnik služne stvari dolžan trpeti določena ravnanja lastnika gospodujoče stvari ali posestnika te stvari ali opuščati določena ravnanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati;
• osebne ali personalne (servitutes personales): osebne služnosti so ustanovljene v korist določene osebe ter so vezane na to osebo, na podlagi česar ima služnostni upravičenec pravico uporabljati tujo stvar. Pri osebnih služnostih govorimo samo o služeči stvari. Za nastanek užitka na nepremičnini se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti užitek, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

• Nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla

Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba o ustanovitvi služnosti mora vsebovati ime lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik gospodujoče nepremičnine. Nadomestilo se lahko določi v enkratnem znesku ali v periodično zapadlih obrokih.

• Nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem

V zvezi s priposestvovanjem poznamo dva načina nastanka služnosti.

Prvi način: stvarna služnost se lahko pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost v dobri veri 10 let (pravo priposestvovanje). To bi lahko bil primer, ko je bila med lastnikom služečega zemljišča in lastnikom gospodujočega zemljišča sklenjena pogodba o ustanovitvi stvarne potne služnosti, vendar ni bil izveden vpis te služnosti v zemljiško knjigo, ker listina ni bila sposobna za vpis (listina npr. ne bo sposobna za vpis, če bo zemljiškoknjižno dovolilo pri potni služnosti nepopolno, ker ne bodo opredeljene prostorske meje izvrševanja služnosti, ali če pogodba ne bo vsebovala intabulacijske klavzule ali če podpis lastnika sluzečega zemljišča na intabulacijski klavzuli ne bo overjen pri notarju.

Drugi način: stvarna služnost lahko nastane s priposestvovanjem tudi v primeru, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. V tem primeru se tudi ne zahteva dobra vera izvrševalca služnosti, vendar pa je izvrševanje ne sme biti viciozno. Prav tako to priposestvovanje ni možno, če je bila služnost dovoljena do preklica (prekarij). Prav tako ni mogoče priposestvovati negativnih služnosti.